Sedanjo podobo je cerkev dobila leta 1876, ko so jo temeljito prezidali po načrtih stavbenika Janeza Potočnika iz Ljubljane, vendar je verjetno bistveno starejša, saj je za zidanim oltarno oporo letnica 1574. Stari zid so dvignili za dve klaftri. Naredili so nova okna glede na pozidavo. Prezbiterij in ladjo cerkve so obokali z novo opeko. Naredili so novo ostrešje in ga pokrili z opeko. Nov je bil tudi zvonik, pokrit s pločevino in nov kor. Zidarska dela je za 1200 goldinarjev opravil zidarski mojster Peter Ferrai iz Comonsa v Italiji. Nadzornik pa je bil Nikolaj Zuliani. Mizarska, kleparska, tesarska in ključavničarska dela pa so opravili domači obrtniki. Celotna obnova je stala 3000 gokldinarjev, 100 goldinarjev pa je prispeval tudi takratni avstrijski cesar Franc Jožef, 320 goldinarjev pa je prispeval kanonik v Ljubljani, domačin iz Prigorice Franc Kramar.
Cerkev je dolga 17 min široka 6,3 m, visoka pa 7 m. V zidanem oltarju, ki ga je leta 1879 naredil Franc zajec iz Ljubljane, je verjetno Goetzlova podoba zavetnika cerkve sv. Vida. Ob straneh sta dva kipa iz mavca in sicer sv. Jožef in sv. Frančišek Ksaverij. Nad glavno sliko je reliefna podoba sv. Trojice. Oltar krasijo tudi štirje angelčki. Celoten oltar je dar kanonika Franca Kramarja Na oltarnem nastavku je napis Franc Kromar, maler 1911. Tega leta je bila namreč cerkev prenovljena. Istega leta je cerkve dobila tudi dva kipa in sicer: Srce Jezusovo in Srce Marijino po prizadevanju tedanjega ključarja Janeza Lovšina. Lesena kipa sta tirolsko delo in stojita na lesenih podstavkih na vsaki strani ladje. V kotu je še manjši kip sv. Terezije Deteta Jezusa.
V nedeljo 17. septembra 1911 je dekan Franc Dolinar pri maši ob 10. uri blagoslovil kipa presvetega Srca Jezusovega in Marijinega. Mašo je vodil župnik Vrhovšek. Kipa sta stala 473 Kron , večinoma os zanju darovali Amerikanci in nekaj vaščani. Naredil ju je Josef Rifener St. Ulrich.
Lokacija:
