Človekovo življenje je podobno mozaiku. Kakor je mozaik sestavljen iz drobnih kosov, kamnov, stekla itd., tako je tudi človekovo življenje sestavljeno iz bolj ali manj drobnih dogodkov, ki skupaj tvorijo čudovito sliko, ki se imenuje človekovo življenje. Kristjani smo v tem primeru na boljšem, kajti monotonost vsakdanjega življenja nam prekinja Bog, preko mnogih dogodkov, predvsem tistih dogodkov, ki jih imenujemo zakrament. Zakramenti so torej kot žlahtni kamni ali kosi žlahtne kovine, ki popestrijo mozaik človeškega življenja. Več jih je, bolj slikovit je mozaik, lepše in polnejše je življenje.

Beseda zakrament nam ne pove kaj dosti. Povežemo jo lahko z krščanstvom in to je to. Vemo, da jih je sedem in da jih je postavil Jezus Kristus. Če pa besedo zakrament postavimo v njeno originalno obliko, od koder izvira, pa nam pove že marsikaj. Tako beseda zakrament (kakor mnoge druge besede, ki jih uporabljamo v krščanstvu) izvira iz latinske besede sacramentum, ki je seveda sestavljanka dveh besed: sacer in mentum. Beseda sacer pomeni sveto. Sveto je nekaj kar nam veliko pomeni, nekaj, kar je postavljeno izven svetne rabe, nekaj, kar je nedotakljivega, nekaj kar ima veliko vrednost in za nas, ter tudi za druge pomeni, nerazložljivo, nedotakljivo, kar posebej varujemo. Sveto je tisto, kar izvira od Boga ali pa se Boga neposredno dotika in je zato deležno posebne obravnave ali češčenja. Mentum pa pridevnik, ki označuje dogodek. Dogodek, se dogodi. In dogodkov je v življenju človeka veliko. Da Jezus ne bi bil le nekaj oddaljenega, kakor so to grški in rimski bogovi, ki nas izza oblakov gledajo, temveč, da bi bil blizu nas, v vsakem trenutku našega življenja je »izumil« zakramente, svete dogodke, ko nam je Jezus še posebej blizu. In teh zakramentov je sedem, ker je tistih ključnih življenjsko pomembnih dogodkov ravno sedem. Katekizem katoliške Cerkve nas takole poučuje:

1210 Zakramente nove zaveze je postavil Kristus in jih je sedem: krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, mašniško posvečenje (sveti red) in zakon. Sedem zakramentov se dotika vseh obdobij in vseh pomembnih trenutkov kristjanovega življenja: podeljujejo prerojenje in rast, ozdravljenje in poslanstvo za versko življenje kristjanov. Pri tem je neka določena podobnost med obdobji naravnega življenja in med obdobji duhovnega življenja.

Seveda je dogodkov v življenju človeka veliko, ampak sedem je tistih ključnih dogodkov v življenju, ki so še posebej pomembni, saj pomenijo prehod v neko novo obdobje človekovega življenja. In ti trenutki, nam moramo biti pomembni, zato so to sveti dogodki, zakramenti, v našem življenju.

Katoliški nauk teh sedem zakramentov deli na tri dele. Najprej so zakramenti uvajanja v krščanstvo (krst, obhajilo, birma), temu sledijo zakramenta ozdravljanja (spoved in bolniško maziljenje), končno še zakramenta, ki služita občestvu in poslanstvu vernikov (sveti red in poroka).